Trendi v IKT-panogi in razvitost IKT trgov

Tehnološki trendi v IKT-panogi

V letu 2014 je bila za panogo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) ponovno značilna visoka rast aktivnosti na področju brezžičnega prenosa podatkov in mobilne telefonije. Ta sedaj ustvari kar 25 % svetovnega internetnega podatkovnega prometa. Vzporedno poteka obširno vzpostavljanje LTE-omrežij po vsem svetu, ki so tako na voljo že pri 331 operaterjih v 112 državah in imajo več kot 380 milijonov uporabnikov, kar predstavlja 131 % letno rast. Temu trendu sledimo tudi v Telekomu Slovenije z intenzivnim razvojem omrežja LTE (več v poglavju Konvergentno jedrno omrežje).

Na področju povezovanja za podatkovne centre in aplikacije, ki zahtevajo najkrajše zakasnitve, postaja novi standard 100 GE (gigabit ethernet), tovrstne rešitve pa so odslej na voljo polno integrirane. Nadaljnjo rast prenosnih hitrosti bo ob manjši porabi energije zagotovila fotonika, ki omogoča nov rekordni prenos podatkov 250 Tb/s (250.000 Gb/s) po enem vlaknu in hkratno uporabo 50 valovnih dolžin (DWDM). Ob vse večjih prenosnih hitrostih bosta ključnega pomena tudi shranjevanje in hiter dostop do podatkov. Tehnologija NAND flash že omogoča shranjevanje kar 128 Gb na čip (Samsung), kar obeta celo 1 TB bliskovne (flash) pogone v letu 2015.

Družbeni mediji imajo pri razvoju v IKT-panogi izredno pomembno vlogo, saj največ prispevajo h globalnemu pretoku podatkov. Odziv na rast podatkovnega prometa je uvajanje novih analitičnih orodij, kar ponuja novo dodano vrednost na različnih področjih uporabe: zvok, denarni posli, zdravje (npr. Google voice search, OpenGov, Wealthfront, Zephyr). Raziskave kažejo, da za sprejem informacij uporabniki najpogosteje uporabljajo:

Naprave za sprejem informacij

Družba IDC napoveduje, da bo v prihodnje kar 90 % vseh storitev IoT (Internet of Things – internet stvari) gostovalo pri ponudnikih rešitev v oblaku. To predstavlja priložnost za telekomunikacijske operaterje, da le-ti tovrstne rešitve ponudijo regionalno s svojo IKT-infrastrukturo in utečenimi varnostnimi protokoli. IoT postaja resničnost tudi na področju povezovanja domačih naprav in spodbuja velike ponudnike k iskanju interoperabilnih rešitev za rast trga.

S standardiziranjem t. i. eSIM-kartice (elektronske SIM-kartice), ki bo vgrajena v napravo že v proizvodnji, imajo telekomunikacijski operaterji priložnost, da ponudijo varnostne mehanizme in procese kot dodatne storitve. GSMA predvideva uporabo eSIM-kartic na področjih logistike, industrijske avtomatizacije, pametnih energetskih omrežij in e-zdravja. Industrijsko vgrajeno, t. i. soft SIM-kartico, je že predstavil Apple v novih iPhonih, čeprav gre pri tem za drugačen poslovni model. Ta predstavlja veliko grožnjo telekomunikacijskim operaterjem, saj bo omogočal preklop med operaterji brez menjave SIM-kartice.

E-plačevanje z mobilnimi telefoni bo vsekakor naslednja prelomnica, če bo zagotovljena primerna varnost, anonimnost podatkov in enostavnost upravljanja. To obljublja rešitev ApplePay v povezavi s terminali NFC. Konkurenčno rešitev e-denarja je vpeljal MasterCard z identifikacijo prstnega odtisa, vgrajeno v kartico, s čimer za avtentikacijo ni več treba vtipkati PIN-kode.

Prenos sporočil v mobilnem svetu se je preselil od SMS-ov k instantnim mobilnim sporočilnim aplikacijam. Te predstavljajo največjo grožnjo mobilnim operaterjem, saj beležijo več kot 100 % letne rasti uporabnikov in sporočil. Na primer:

WhatsApp SnapChat
400 milijonov uporabnikov 1,2 milijarde sporočil dnevno
50 milijard sporočil dnevno  

Na področju računalništva v oblaku bo povezovanje Microsofta in IBM-a prineslo koristi predvsem poslovnim uporabnikom, saj bodo IBM-ove poslovne rešitve (Websphere, MQ, DB2, Pure Application) odslej na voljo v platformi Microsoft Azure. IBM in Apple sta najavila povezovanje, ki bo namenjeno poslovnim uporabnikom iPadov in poslovnih storitev IBM-a. Tovrstne integracije ožijo prostor za druge regionalne ponudnike in ponudnike storitev v oblaku.

Število prodanih tabličnih računalnikov se v svetu povečuje z 52-odstotno letno rastjo. Njihovi uporabniki so samo na platformi iOS porabili 10 milijard dolarjev za nakup aplikacij. Opazen je tudi trend pocenitve pametnih mobilnih telefonov (5 % pocenitev letno).

Z dostopnostjo mobilnih in vedno povezanih naprav vse bolj prihaja v ospredje elektronsko, brezkartično in brezgotovinsko poslovanje, zato si lahko obetajo zaslužek tudi telekomunikacijski operaterji. Nekateri večji operaterji v sodelovanju z bankami že spreminjajo mobilni telefon v e-denarnico. Tehnologija NFC, ki to omogoča, je na voljo na vedno več napravah.

Nova prelomnica v uporabi IKT-tehnologije je široko odprto on-line izobraževanje, ki ga uporabljajo že milijoni uporabnikov po vsem svetu.

Stanje v telekomunikacijskem sektorju v Evropi

Prihodki evropskega telekomunikacijskega trga so se v letu 2014 ponovno zmanjšali. Napoveduje se nadaljevanje zniževanja, vendar se bo padec po letu 2014 začel umirjati in se do leta 2016 ustalil.

Napoved prihodkov sektorja telekomunikacij: zahodna Evropa (vir: Analysys Mason, 2014], 8 držav

EUR (mrd.) 2010 2011 2012 2013 ocena
2014 2015 2016 Letna sprememba 13–16
Mobilna telefonija in prenos podatkov 113,8 109,9 103,2 93,5 88,7 85,5 84,1 –3.5%
Mobilna telefonija 79,9 72,0 63,5 53,8 48,1 43,9 40,9 –8.7%
Mobilni prenos podatkov 33,9 37,9 39,7 39,7 40,6 41,6 43,2 2.8%
SMS 18,0 18,3 17,4 15,4 13,7 12,3 11,1 –10.3%
Mobilni podatki 15,9 19,6 22,3 24,3 26,9 29,3 32,1 9.7%
Fiksna telefonija in internetne storitve 88,7 86,2 84,4 82,4 80,8 79,6 78,9 –1.5%
Fiksna telefonija 45,4 42,0 39,3 36,4 33,2 30,5 28,2 –8.2%
Internetne storitve 43,3 44,2 45,1 46,1 47,6 49,1 50,7 3.2%
Plačljiva-TV 22,9 23,7 24,6 25,.5 26,6 27,8 28,9 4.3%
Prihodki skupaj (s pay-TV) 225,4 219,8 212,2 201,5 196,1 192,9 191,9 -1.6%

* Nemčija, Francija, VB, Italija, Španija, Nizozemska, Belgija, Portugalska
Vir podatkov: Arthur D. Little, Exane BNP Paribas estimates, marec 2014

 

Na trgu telekomunikacij je do leta 2016 napovedan upad prihodkov zaradi nižjih prihodkov iz mobilnih storitev (–3,5 %) in fiksne telefonije (–8,2 %). Padec bo delno ublažila rast internetnih storitev (+3,2 %) in plačljive televizije (+4,3 %). Na zniževanje celotnih prihodkov bo najbolj vplivala mobilna telefonija (telefonija + SMS) zaradi regulacije in agresivne konkurence. Pričakovati pa je, da bo upad prihodkov upočasnjen, predvsem na račun milejše regulatorne politike in rasti fiksnih širokopasovnih povezav.

Tudi v analitski in svetovalni hiši Analysys Mason (vir: Analysys Mason, 2014) za zahodno Evropo napovedujejo upad prihodkov telekomunikacijskih storitev do leta 2019. Padec bo povzročil predvsem upadanje prihodkov v mobilni telefoniji in sporočanju, fiksni telefoniji ter mobilnem širokopasovnem dostopu. Največjo rast napovedujejo storitvam komunikacije med napravami M2M in mobilnemu prenosu podatkov na mobilnem telefonu. Nekoliko nižjo rast bosta dosegala fiksni širokopasovni dostop in plačljiva TV.

Zniževanje prihodkov storitev napovedujejo do leta 2019 tudi za srednjo in vzhodno Evropo. Največjo rast, tako kot v zahodni Evropi, napovedujejo storitvam komuniciranja med napravami M2M in mobilnega prenosa podatkov na mobilnem telefonu. V nasprotju z gibanji v zahodni Evropi je za srednjo in vzhodno Evropo napovedana rast prihodkov storitev mobilnega širokopasovnega dostopa.

Prihodki od telekomunikacijskih storitev in njihov delež v BDP-ju 2009–2019, zahodna in vzhodna ter srednja Evropa (vir: Analysys Mason, 2014)

Prihodki od telekomunikacijskih storitev in njihov delež v BDP-ju

Prihodki od telekomunikacijskih storitev in njihov delež v BDP-ju

Razvitost IKT-trgov

Zmerna rast trga fiksnih širokopasovnih priključkov

Število širokopasovnih priključkov se v EU še vedno povečuje, a je stopnja rasti nizka in se je stabilizirala med 1 in 1,3-odstotne točke na leto.

Penetracija širokopasovnega dostopa do interneta na gospodinjstvo v Sloveniji in EU 27

Penetracija širokopasovnega dostopa do interneta na gospodinjstvo v Sloveniji in EU 27

Značilnost zadnjih osmih let je, da so neto prirasti prihodkov novih operaterjev prehitevali prirast pri prvotnih operaterjih. Večjih sprememb skupnega tržnega deleža novih udeležencev ni pričakovati zaradi nizke stopnje rasti trga. Prvotni operaterji še vedno zadržujejo 42 % vseh priključkov fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta. Telekom Slovenije je s 35-odstotnim tržnim deležem v tretjem tromesečju 2014 pod povprečjem prvotnih operaterjev v EU.

Po podatkih Evropske komisije (januar 2014) je Slovenija po penetraciji širokopasovnega dostopa glede na prebivalstvo pod povprečjem EU (27 %), tudi njena rast je manjša kot v minulem obdobju in pod povprečjem EU, kar velja tudi za priključke z višjimi hitrostmi, nad 10 Mbps. Cene visokih hitrosti fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta v vseh državah članicah EU upadajo, Slovenija je med dražjimi.

Rast na trgu fiksnih širokopasovnih storitev

Rast mobilnega širokopasovnega dostopa

Mobilni širokopasovni dostop je najhitreje rastoči segment širokopasovnih storitev, čeprav se je njegova rast nekoliko upočasnila. Uporablja se večinoma kot dodaten dostop do interneta in ni zamenjava za fiksnega. V EU ga ima več kot 30 % gospodinjstev, le 8 % gospodinjstev uporablja zgolj mobilnega. Večina mobilnih širokopasovnih naročnin je na pametnih telefonih, sledijo jim tablice in prenosniki.

Po napovedih Analysys Mason bosta trg mobilnega širokopasovnega interneta v Evropi v prihodnje zaznamovala predvsem rast naprav s srednje velikimi zasloni (tablice, e-bralniki) in upad velikozaslonskih (namizni in prenosni računalniki, netbooki).

V Sloveniji je največ paketov z zakupljeno storitvijo prenosa podatkov, sledijo standardni paketi z govorno storitvijo in podatkovni paketi, namenjeni uporabi v drugih napravah.

Razvoj optičnih povezav za visoke hitrosti

Slovenija je po penetraciji optičnega dostopa (FTTx) na gospodinjstvo še vedno med vodilnimi v Evropi in nad povprečjem EU, čeprav ta v drugih državah raste hitreje kot pri nas. Širokopasovni priključki FTTx so v Sloveniji konec leta 2014 predstavljali 21,8 % vseh širokopasovnih priključkov (EU 6 %, januar 2014).

Telekom Slovenije zagotavlja z optičnim omrežjem najvišjo kakovost, zanesljivost in varnost delovanja storitev. V letu 2014 smo uporabnikom na optičnem omrežju omogočili internet SiOL s hitrostjo tudi do 1 Gb/s.

Krepitev trga plačljive TV

Storitve digitalne IP-televizije (IPTV) in multimedijskih vsebin (video na zahtevo, HD-vsebine, interaktivnosti TV-vsebin in internetna televizija) še vedno beležijo rast. IPTV predstavlja 45,6 % (4Q 2014) vseh TV-priključkov v Sloveniji in še naprej raste. V porastu je tudi kabelska televizija, predvsem na račun števila digitalnih priključkov. V Skupini Telekom Slovenije dosegamo na trgu IP-televizije najvišji tržni delež 52,9 % (4Q 2014). Plačljiva televizija je po podatkih AKOS-a prisotna v 71,4 % gospodinjstev v Sloveniji (4Q 2014).

Po napovedih Analysys Mason bo trg plačljive televizije v Zahodni Evropi med letoma 2013 in 2019 zrasel za 21 %, največ bo k temu prispevala rast storitev OTT (over the top) in IPTV. Kabelska televizija bo, čeprav bo do leta 2019 upadla za 4,4 %, še naprej vodilna tehnologija na trgu plačljive TV. Penetracija plačljive televizije na gospodinjstva bo v zahodni Evropi v tem letu dosegla 64 %.

Storitve OTT bodo v gospodinjstvih naraščale, predvsem kot drugi televizijski sprejemnik, saj bodo uporabniki želeli zniževati stroške televizije. V letu 2019 bo tako 3,2 % gospodinjstev v zahodni Evropi uporabljalo storitve OTT na primarnem sprejemniku v gospodinjstvu, kar 47,7 % pa na dodatnem.

Rast mobilne glasovne telefonije v primerjavi s fiksno

V EU ima fiksno telefonijo več kot dve tretjini gospodinjstev (68 %), po napovedih Analysys Mason pa se bo v Evropi penetracija fiksne telefonije na gospodinjstvo (rezidenčni uporabniki) do leta 2019 zmanjšala na 62 %. Čeprav delež konstantno upada, je Slovenija z okoli 76 % penetracijo fiksne telefonije v gospodinjstvih v primerjavi z Evropo še vedno nadpovprečna. V mobilnem segmentu ima Slovenija najnižjo penetracijo aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na prebivalstvo (112,8 % v letu 2014) v EU in še dovolj manevrskega prostora za nadaljnji razvoj. Penetracija se v Sloveniji konstantno povečuje.

Penetracija mobilnih SIM kartic v državah članicah EU (2013)

Penetracija mobilnih SIM kartic v državah članicah EU (2013)

Delež gospodinjstev, ki imajo tako fiksno kot mobilno telefonijo, je v Sloveniji (73 %) višji v primerjavi z EU28 (61 %). Nasprotno je delež gospodinjstev, ki imajo samo mobilno telefonijo, v Sloveniji (23 %), nižji kot je v EU28 (31 %). V prihodnje lahko za Slovenijo pričakujemo povečevanje deleža gospodinjstev, ki bodo imela samo mobilno telefonijo, in posledično upadanje fiksnih telefonskih priključkov. Prav tako se povečuje delež prometa iz mobilnega omrežja in VoIP, zmanjšuje pa se delež prometa iz fiksnega omrežja. V Sloveniji je ta trend precej izrazit, saj je v četrtem četrtletju 2014 delež prometa iz fiksnega omrežja predstavljal samo še 17,7 %, iz mobilnega pa že 82,3 %.

Za trg mobilne telefonije v EU je značilno prehajanje iz predplačniška v naročniška razmerja. Evropsko povprečje je 54 %, Slovenija pa je med državami z najvišjim deležem naročniških razmerij (73 %).

Večanje deleža paketnih storitev, predvsem trojčkov in četverčkov

Evropski operaterji za ohranjanje obstoječih kupcev in pridobivanje novih ponujajo vedno bolj raznolike pakete, ki vključujejo fiksno telefonijo, internet, TV in mobilno telefonijo (četverčki). Priljubljenost tovrstnih paketov se povečuje, število priključkov samostojnega širokopasovnega dostopa upada.

Tudi v Sloveniji se povečuje rast vseh paketov, najbolj četverčkov. Glavna razloga sta predvsem cenovna dostopnost in dejstvo, da so ti paketi prišli na trg kot zadnji. Z najbolj naprednim omrežjem ima Telekom Slovenije tudi v tem segmentu velik potencial za nadaljnjo rast.

Januar 2014 Slovenja EU28
Delež prebivalstva z mobilnim telefonskim dostopom 94 % 92 %
Delež gospodinjstev z fiksnim telefonskim priključkom 76 % 68 %
Delež gospodinjstev z dostopom do širokopasovnega interneta 67 % 60 %
Delež prebivalstva z dostopom do interneta prek mobilnega telefona 52 % 52 %

 

IT-trg in računalništvo v oblaku

Trendi v IKT-panogi narekujejo nove strategije prodajnega pristopa na trgu zunanjega upravljanja in storitev v oblaku. Trg se z razvojem informacijske tehnologije povečuje, saj podjetja vedno bolj iščejo notranje rezerve in se posvečajo svojemu osnovnemu poslu, medtem ko za ostala področja najemajo zunanje upravitelje. Temu trendu sledi celotna IKT-industrija s pospešenim razvojem oblaka in storitev, ki temeljijo na oblaku. Tudi vodilne svetovne analitične hiše (Gartner Group in International Data Corporation-IDC) napovedujejo tej industriji porast v prihodnje. Skladno s tem se velika telekomunikacijska podjetja usmerjajo v dodatno IKTponudbo, saj pričakujejo, da bodo tako nadoknadila upadanje prihodkov iz naslova zagotavljanja osnovnih telekomunikacijskih storitev.

Na slovenskem IKT-trgu smo priča večjim spremembam, saj zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev velike transakcije postajajo vse redkejše. Majhno število velikih transakcij se tako spreminja v veliko število manjših transakcij, ki pa so nepogrešljivo povezane z zunanjim izvajanjem IKT-storitev oz. s storitvami v oblaku. To področje je pomembna priložnost za Telekom Slovenije in hkrati njegova prednost pred drugimi IKT-ponudniki, saj imamo že izkušnje s ponujanjem tovrstnih storitev.

Napredek je opazen tudi na področju razvoja celovitih rešitev, ki omogočajo napredno uporabo telekomunikacijskih storitev. Trend je usmerjen v nadgradnjo oz. prenos navadnih telekomunikacijskih in TV-rešitev v OTT28 in IPTV-rešitve – Pay TV. Te bodo omogočale uporabo istih storitev na različnih platformah in napravah, ponujale dodatne funkcije ter na ta način večale uporabnost in dodano vrednost.

28 OTT se nanaša na distribucijo širokopasovnega avdio- in videosignala s pomočjo interneta, vpletenosti upravljalca sistemov, vpletenega v nadzor in distribucijo vsebine.