Energetsko in okoljsko knjigovodstvo

Po uvedbi sistema ciljnega spremljanja rabe energije (CSRE) v letu 2014 v Telekomu Slovenije še natančneje in bolj sistematično spremljamo učinkovitost rabe energije. Sistem bomo še nadgrajevali. Primerljivost učinkovitosti rabe energije že nekaj let zapored zagotavljamo znotraj mednarodnega energetskega in okoljskega zgledovalnega primerjanja (»benchmarking«) v okviru panožnega združenja evropskih telekomunikacijskih operaterjev ETNO. Pri primerjavi izvedemo preračun količine porabe energije v kilograme ekvivalentnega CO2 (ogljični odtis). Ogljični odtis Telekoma Slovenije je v letu 2014 (samo Scope 1 in 2) ocenjen na slabih 50.000 ton, Skupine Telekom Slovenije pa na 70.000 t. Električna energija pri tem predstavlja največji delež emisij, saj ima Slovenija z več kot pol kilograma CO2eq na kWh dobavljene električne energije enega višjih tovrstnih ogljičnih odtisov v Evropi.

Poleg energije so v primerjalne podatke vključeni tudi nekateri drugi okoljski vidiki, kot je poraba papirja. V Telekomu Slovenije smo v primerjavi z letom 2013 na tem področju zabeležili manjšo porabo, in sicer za desetino.

Električna energija93

Pred zagonom projekta ISO 50001 so energetski in okoljski stroški Skupine Telekom Slovenije znašali skoraj 20 milijonov evrov in 14 milijonov evrov za matično družbo. V letu 2014 so bili za matično družbo skoraj 3 milijone evrov nižji. Dve tretjini tega stroška predstavlja strošek električne energije. Proizvodnja lastnih sončnih elektrarn je dosegla 0,24 % porabe električne energije.

Energetski in okoljski stroški Telekoma Slovenije

 

Vsota stroškov električne energije, goriva za vozni park, goriva za ogrevanje, higienskih in komunalnih storitev, vezanih na SURE/O TS (sistem učinkovitega ravnanja z energijo in okoljem Telekoma Slovenije).

Porabili smo 2 % manj električne energije in v primerjavi z letom 2013 imeli za 13 % manj stroškov. Zmanjšanje je deloma posledica ekstremnih vremenskih razmer, saj je bilo dve tretjini mesecev, bodisi najtoplejših (v zimskem času), bodisi najhladnejših (v poletnem času) v šestih letih, odkar si v Telekomu Slovenije sistematično prizadevamo za učinkovito rabo energije.

Stroški porabe električne energije, goriva in higienskih ukrepov v Telekomu Slovenije

Telekom Slovenije 2014 2013 Ind.
14/13
Strošek električne energije (v EUR) 7.076.704 8.171.251 87
Poraba električne energije (MWh)* 78.358 79.968 98
Poraba električne energije v TJ* 281 287 98
Poraba goriva za vozni park v TJ 36,3 34,7 105
Strošek goriva za vozni park (v EUR) 1.336.649 1.360.443 98
Strošek goriva za ogrevanje (v EUR)) 637.862 788.044 81
Strošek higienskih ukrepov** (v EUR) 1.284.961 1.346.545 95

 

Vir: SAP; razen porabe električne energije interni IS SDO
* Vključuje porabo električne energije Telekoma Slovenije, TSmedie, Avtente, lokacij RTV.
** Strošek higienskih ukrepov obsega stroške čiščenja, komunalnih storitev, vode, ravnanja z odpadki, dimnikarskih storitev in drugih higienskih ukrepov (deratizacije, dezinsekcije itd.).

Gorivo za vozni park in ogrevanje94

Povprečno število vozil smo v Telekomu Slovenije v letu 2014 zmanjšali za 1 %. Zaradi povečane prodaje na terenu in odprave posledic izrednih naravnih razmer v začetku leta (žledolom) smo imeli v primerjavi z letom 2013 za 2 % več prevoženih kilometrov in za 4 % višjo porabo goriva. Stroški goriva za vozila pa so bili zaradi nižjih cen naftnih derivatov v drugi polovici leta nižji za 2 %.

V Telekomu Slovenije izvajamo dodatne pobude za zmanjšanje okoljskih vplivov in stroškov goriva. Med lokacijami v Ljubljani tako zaposlene prevažamo s kombijem, samoiniciativno pa se izvaja t. i. deljenje avtomobila med sodelavci na relaciji Ljubljana–Celje–Maribor. Zaradi že omenjenih ekstremnih vremenskih razmer in znižanja cen goriv je bil strošek za ogrevanje za 19 % nižji kot v letu 2013.

Povprečno število vozil po vrsti goriva in poraba v litrih v Telekomu Slovenije

Telekom Slovenije Dizel
število vozil
Dizel
poraba v litrih
Bencin
število vozil
Bencin
poraba v litrih
Skupaj
število vozil
Skupaj
poraba v litrih
2012 236 421.745 537 634.893 773 1.056.638
2013 235 378.698 523 628.993 758 1.007.691
2014 246 410.382 507 641.202 753 1.051.529

 

Opomba: Povprečno število vozil v Telekomu Slovenije, kjer je bila poraba zabeležena.
Vir: SAP; razen porabe električne energije interni IS SDO

Ravnanje z odpadki95

Telekom Slovenije že zaradi narave dejavnosti ni med večjimi onesnaževalci v Sloveniji ali drugih državah, v katerih je prisoten. Količinsko smo v Sloveniji imeli največ gradbenih odpadkov. Teh je bilo v letu 2014 skupno 1.072 t. Oddali smo dobrih 429 t ločeno zbranih odpadkov (brez gradbenih in komunalnih mešanih odpadkov), v letu 2013 pa 454 t. 33 t je bilo nevarnih odpadkov (v 2013 67 t). Količina je upadla zaradi občutnega zmanjšanja količine oddanih svinčenih akumulatorjev, ki so doslej predstavljali več kot dve tretjini nevarnih odpadkov Telekoma Slovenije.

Kakovost spremljanja nastajanja komunalnih odpadkov po Sloveniji se močno razlikuje. Poročila različnih družb so v različnih enotah (kg, m3, m2, populacijskih enotah). Še bolj se spremljanje razlikuje na drugih trgih jugovzhodne Evrope, kjer so standardi okoljskega ravnanja še vedno blažji kot v zahodni Evropi in Sloveniji. Ocenjena letna količina nastalih komunalnih odpadkov Telekoma Slovenije je okoli 200 t, po s strani ARSO in SURS-a predpisani formuli (1 m3 = 1.000 l = 177 kg) pa skoraj 600 ton.

Količine ločeno zbranih odpadkov v Telekomu Slovenije v letu 2014 v tonah (brez mešanih komunalnih odpadkov)

Količine ločeno zbranih odpadkov v Telekomu Slovenije v letu 2014 v tonah (brez mešanih komunalnih odpadkov)

* Del kovin (9,6 t) tudi pod gradbenimi odpadki
** Brez mešanih komunalnih odpadkov
OEEO – odpadna električna in elektronska oprema

Elektromagnetna sevanja96

Zaradi širitve mobilnega omrežja četrte generacije je Telekom Slovenije izvedel 224 dodatnih celovitih meritev vplivov na okolje. Na baznih postajah, kjer dodatno uvajamo LTE, se je sevanje nekoliko povečalo. Vendar so vse postaje okoljsko sprejemljive in v mejah slovenske zakonodaje, ki je v določenih vidikih strožja od evropske. Vsa poročila meritev elektromagnetnega sevanja smo predali Agenciji RS za okolje, kjer hranijo zadnje podatke o vplivih na okolje in omogočajo vpogled vsem prebivalcem.

Meritve vplivov na okolje v skladu z lokalno zakonodajo izvajajo tudi naše družbe zunaj Slovenije.

93 GRI G4-EN3
94 GRI G4-EN3
95 GRI G4-DMA, G4-EN23
96 GRI PA8, G4-14