Ključni okoljski kazalniki v drugih družbah Skupine Telekom Slovenije

Večji delež energetskih in okoljskih storitev za družbe v Sloveniji operativno izvaja matična družba, ob tem krepijo odgovornost za svoje okoljske vplive tudi odvisne družbe. Družba GVO je za prevoz ekip v Nemčijo in iz nje uporabljala skupni avtobusni prevoz. Celovito spremlja mesečno porabo električne energije za vse funkcijske lokacije OŠO, za cilj pa si je zastavila zmanjšanje porabe za 3 % v letih 2013–2015.

Družba Soline ostaja zaradi svojega družbenega in okoljskega pomena simbol trajnostne naravnanosti Skupine Telekom Slovenije, zato v nadaljevanju več poročamo o njeni dejavnosti.

Soline

Skladno s koncesijsko pogodbo, sklenjeno z Republiko Slovenijo, je podjetje Soline upravljavec državnega zavarovanega območja Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS). KPSS je uvrščen na seznam mednarodno pomembnih mokrišč pod okriljem ramsarske konvencije in je del ekološkega omrežja EU Natura 2000. Solinski ekosistem je specifično obalno mokrišče. Vsa zemljišča in druge nepremičnine znotraj parka so v državni lasti Celotno območje meri 750 ha.97

V procesu pridelave soli ne nastajajo okolju škodljivi stranski produkti, saj celoten proces sloni na tradicionalnih, 700 let starih postopkih in sestavinah iz lokalnega okolja. Uporaba grajene in prometne infrastrukture je omejena na minimum.

Proces pridelave soli ne vnaša invazivnih tujerodnih vrst v prostor. Raziskave so potrdile, da njihov obseg in število za zdaj nista tolikšna, da bi to imelo bistvene posledice na ekosisteme in združbe. Država od podjetja Soline pričakuje, da nadaljuje tradicionalne postopke pridelave soli, saj so ključni za vzdrževanje kulturne krajine, pomembne za obstoj biodiverzitete. Število in številnost vrst v KPSS se v zadnjih desetih letih nista zmanjšala, nasprotno, beležimo stalno rast populacij. Z dodatnimi ukrepi, namenjenimi stanju hidrološkega režima, se povečuje tudi obseg naravnih habitatov, za katere so značilne slanoljubne rastline. Večjih sprememb ekoloških procesov v letu 2014 nismo zaznali.

Ključni upravljavski cilji za obdobje 2011–2021 so določeni v Načrtu upravljanja za KPSS, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije. Zajemajo ohranitev mokriščnega značaja solinskega ekosistema, njegove biodiverzitete in ekonomskih ter kulturnih vrednosti območja.98 Dosegamo jih z naslednjimi aktivnostmi:

  • vzdrževanjem solinskega ekosistema,
  • ohranjanjem tradicionalnih postopkov pridelave soli in stoletja starih tehnoloških postopkov,
  • izvajanjem solinarske dejavnosti, ki je sestavni del ekonomskega razvoja kraja še iz preteklih časov.

Lokalna skupnost se vključuje v upravljanje parka prek sodelovanja v Odboru KPSS. Sodelovanje poteka tudi pri organizaciji skupnih dogodkov in predstavitev, ki jih pripravljajo v kraju.

V KPSS ni ogroženih vrst z globalnega seznama ogroženih vrst IUCN.99 Okoli 20 ptičjih vrst, dve ribji, štiri vrste dvoživk in ena vrsta plazilca so vključeni v dodatke k Ptičji direktivi in Habitatni direktivi EU. Vsaj 45 rastlin je uvrščenih na nacionalni seznam ogroženih rastlinskih vrst. Območje je prepoznano kot eno od dveh, ki sta na državni ravni pomembni za selitev ptic po določilih Ptičje direktive. Še mnogo več vrst pa je na nacionalnih seznamih ogroženih skupin in vrst.

Za prevoz zaposlenih in gibalno omejenih obiskovalcev v parku smo v letu 2013 uvedli vozilo na električni pogon. V park lahko vstopajo samo vozila za nujno pomoč in osnovno vzdrževanje ter nekatere druge službe. Ostalim obiskovalcem vožnja z avtomobili in avtobusi v park ni več dovoljena. Na letni ravni smo s tem ukrepom zmanjšali količino izpustov v ozračje v parku za nekaj več kot 9 t CO2. Podobne omejitve veljajo za južni del parka (Fontanigge), nakup skupinskega vozila za ta del parka prek evropskih sredstev smo prestavili v naslednje leto.100

Zavzemamo se za stalno izboljševanje energetske učinkovitosti. S spremembami v režimu uravnavanja klimatskih naprav in ogrevanja v objektu za obiskovalce smo zmanjšali porabo električne energije za 20 %. V letu 2014 smo porabili 347,39 MWh električne energije (415,66 MWh v letu 2013) in 4.413 m3 plina (3545 m3 v letu 2013). Ocenjujemo, da smo z uporabo videokonferenc in mobilne telefonije v letu 2014 zmanjšali število službenih poti iz mednarodnega sodelovanja pri upravljanju s parki za 20 do 30 %. Za vozni park smo tako v družbi Soline porabili 51.057 l goriva (58.504 l v letu 2013). 101

Družbe v jugovzhodni Evropi102

Okoljske in energetske standarde postopoma zaostrujejo tudi države jugovzhodne Evrope. Temu sledijo družbe Skupine Telekom Slovenije, ki skladno s strateško usmeritvijo v trajnostno delovanje postopoma vpeljujejo načela odgovornega ravnanja z energijo in okoljem. S pomočjo energetskega in okoljskega knjigovodstva ter računovodstva v družbah jugovzhodne Evrope spremljamo kazalnike porabe električne energije, naftnih derivatov, ogrevanja in komunalnih storitev (za sedaj le stroškovni vidik).

Gibanje stroškov v tem segmentu lahko delno pripišemo izboljšanemu sistemu spremljanja, delno je treba upoštevati tudi rast obsega poslovanja. Večji delež goriv je posledica manj stabilne električne oskrbe na nekaterih trgih, saj npr. Ipko uporablja agregate tudi za proizvodnjo električne energije ob izpadih. Kljub temu se je strošek goriva v primerjavi s predhodnim letom povsod nekoliko znižal. Če energetske stroške normiramo na tisoč evrov prihodka, je energetska učinkovitost družb v Makedoniji in na Kosovu nižja od matične družbe, Blicnet pa ostaja energetsko bolj učinkovita družba.

Stroški električne energije v družbah jugovzhodne Evrope

v EUR 2014 2013 2012 Ind.
14/13
One 1.575.621 1.778.315 1.288.020 89
Ipko 1.209.181 1.094.843 1.045.748 110
Blicnet  98.542 80.482 69.070 122

 

Stroški goriva v družbah jugovzhodne Evrope

v EUR 2014 2013 2012 Ind.
14/13
One 340.528 376.741 275.583 90
Ipko 393.964 413.041 687.755 95
Blicnet  51.140 53.365 43.232 96

 

Viri: interni IS družb

Odgovornost do sistemov kakovosti

Zunanje presoje so poleg notranjih presoj in vodstvenih pregledov ključni mehanizem neodvisnega preverjanja kakovosti delovanja sistemov kakovostnega vodenja in nenehnosti izboljšav. V letu 2014 smo uspešno prestali eksterne presoje za vse že pridobljene certifikate. Posebnost je bila akreditacijska presoja sistema učinkovitega ravnanja z energijo (nadzor redne presoje s strani Slovenske akreditacije), ki smo jo kot edini v Sloveniji opravili brez neskladnosti.

Uspešno smo zaključili certifikacijo sistema vodenja informacijske varnosti (skladnost z zahtevami SIST ISO/IEC 27001 za procese, usmerjene k zunanjim kupcem) in nadgradili sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) za ključne tehnološke procese v skladu z zahtevami SIST EN ISO 22301. Neodvisno zunanjo presojo slednjega načrtujemo v letu 2015. V odvisnih družbah je bilo pomembno certificiranje sistema ravnanja z okoljem, skladnega z zahtevami ISO 14001, v makedonski družbi One.

Arhiv Republike Slovenije nam je certificiral notranja pravila. To zagotavlja, da so Notranja pravila družbe Telekom Slovenije skladna z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) in drugimi zakonskimi in podzakonskimi določili, ki se nanašajo na hrambo dokumentarnega gradiva v fizični in elektronski obliki.

Pregled sistemov kakovostnega vodenja v Telekomu Slovenije in Skupini Telekom Slovenije na 31. 12. 2014 podajata slika in tabela. Na sliki so prikazani sistemi vodenja v matični družbi. Beli so tisti, pri katerih sta bili opravljeni neodvisna zunanja presoja in certifikacija. Svetlo modri so sistemi, kjer so potekale določene aktivnosti, ni pa neodvisne zunanje presoje kakovosti izvajanja sistema.

Sistemi kakovostnega vodenja v Telekomu Slovenije

Sistemi kakovostnega vodenja v Telekomu Slovenije

Opomba:
ETNO CORE listina – Telekom Slovenije je podpisnik od leta 2000 (takrat še okoljevarstvena listina), podpisnik sedanje listine o korporativni odgovornosti je od januarja 2012. Za obrazložitev aktivnosti EFQM v Telekomu Slovenije glej poglavje 1.14 Izjava o upravljanju.

Sistemi kakovostnega vodenja v ostalih družbah Skupine Telekom Slovenije

  GVO
ISO 9001 Sistem vodenja kakovosti poslovanja 
ISO 14001 Sistem ravnanja z okoljem 
  Avtenta
ISO 9001 Sistem vodenja kakovosti poslovanja 
ISO/IEC 27001 Sistem vodenja varovanja informacij 
  One
ISO 9001 Sistem vodenja kakovosti poslovanja 
ISO/IEC 27001 Sistem vodenja varovanja informacij 
ISO/IEC 20000 Sistem vodenja zagotavljanja IKT-storitev
ISO/IEC 27001 Sistem vodenja informacijske varnosti

 

97 GRI G4-EN11
98 GRI G4-DMA
99 GRI G4-EN14
100 GRI G4-EN19
101 GRI G4-EN3
102 GRI G4-EN3